| Kratek opis dobre prakse |
| Groningenski model aktivnega življenja (GALM) je strategija vedenjskih sprememb za spodbujanje telesne dejavnosti v prostem času. Gre za procesni model vedenjskih sprememb, v katerem se le-te obravnavajo kot večdimenzionalni in dinamični proces. Strategija ima tri faze: vpisovanje, uvajanje in spremljanje, traja pa 18 mesecev. Strategija GALM je torej strategija za obsežno spodbujanje telesne dejavnosti v prostem času. |
| Vrste okolij, v katerih se izvaja dobra praksa |
| NVO, izobraževanje odraslih, zasebno |
| Časovni okvir za izvedbo dobre prakse |
| obdobje 6 mesecev Struktura vsake delavnice programa GALM: (1) 5-10 minutno ogrevanje; (2) 20-25 minut vadbe spretnosti, pri kateri se ponujene vaje razlikujejo glede na raven in potrebe udeležencev, po potrebi z uporabo prilagojenih materialov (npr. penastih žog); (3) 20-25 minut igre, v kateri se naučene in vadene spretnosti uporabljajo v okviru igre ali drugih dejavnosti; (4) 5-10 minut ohlajanja, ki ga sestavljajo gibalne in sprostitvene dejavnosti. Vsa srečanja so potekala v skupinah od 15 do 24 udeležencev in v telovadnici, ki je bila v soseski, v kateri so udeleženci živeli, da bi se izognili oviram, kot je potovalna razdalja. |
| Tip udeležencev, ki jih podpira dobra praksa |
| Starejši odrasli, stari od 55 do 65 let. |
| Viri, uporabljeni kot del dobre prakse |
| Groningenski model aktivnega življenja (GALM) – več uporabe v različnih programih/skupinah. Več raziskav je na voljo na spletni strani https://www.galm.nl in https://www.galm.nl/wp-content/uploads/2013/12/Six-months-effects-of-the-Groningen-Active-Living-Model.pdf |
| Namen in cilji dobre prakse |
| Cilj: Ugotoviti učinke na porabo energije (kalorij), na zdravje in telesno pripravljenost starejših odraslih, starih od 55 do 65 let, ki imajo sedeč življenjski slog, po šestmesečni udeležbi v programu GALM. |
| Dokazila, zakaj primer velja za primer dobre prakse |
| Groningenski model aktivnega življenja (GALM) je celovit, z dokazi podprt in v skupnost usmerjen pristop k spodbujanju telesne dejavnosti in aktivnega življenja, zlasti med starejšimi odraslimi. Celostni pristop: GALM uporablja celostni pristop k aktivnemu življenju, pri čemer poleg telesne dejavnosti obravnava tudi socialne, psihološke in okoljske dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo sposobnost, da ostane aktiven. Priznava medsebojno povezanost različnih vidikov dobrega počutja. Vključevanje skupnosti: GALM pogosto vključuje pobude in partnerstva, ki temeljijo na skupnosti. Priznava vlogo skupnosti pri ustvarjanju podpornega okolja za aktivno življenje, krepitvi občutka pripadnosti in spodbujanju socialnih stikov. Izobraževalna komponenta: GALM vključuje izobraževalno komponento za ozaveščanje o prednostih telesne dejavnosti, razbijanje mitov in zagotavljanje informacij o tem, kako lahko posamezniki vključijo aktivno življenje v svoje vsakdanje življenje. Trajnostni razvoj: GALM pogosto poudarja trajnostne posege in spremembe vedenja. Z obravnavanjem dejavnikov posameznika in okolja želi ustvariti pogoje, ki podpirajo dolgoročno aktivno življenje. |
| 3 uporabljena ključna načela |
| 1. Aktivno sodelovanje 2. Igrifikacija 3. Teorija socialnega učenja |
| Dodatne izkušnje, ki jih lahko pridobimo iz primera |
| O sistemu GALM je bilo opravljenih več študij, v katerih so bile raziskane utemeljitve metodologije, strategije pristopa, preizkusa primernosti in učinkovitosti. Ustrezne povezave: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10547052/ https://www.galm.nl/over-galm/publicaties-materialen/ |
| Druge informacije |
| / |