(RE)AKTIVACIJA

Kratek opis dobre prakse
Glavna ideja prakse je širitev socialnih storitev v skupnosti za starejše, da bi s storitvami in inovativnimi modeli vključevanja podprli deinstitucionalizacijo in aktivno vključevanje starejših v družbo. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru prakse, so pravna in psihološka pomoč in podpora starejšim, dejavnosti javnega zagovorništva, okrogle mize, promocija in tiskanje izobraževalnega gradiva, inovativni pristop k socialnemu vključevanju starejših z uporabo sodobnih tehnologij, mobilna “Halo” pomoč na domu, vključevanje mladih prek prostovoljskega programa.

Vrste okolij, v katerih se izvaja dobra praksa
Praksa se izvaja v štirih hrvaških regijah, večinoma na podeželju, kjer je nameščenih veliko število starejših ljudi, ki se jih spodbuja k vključevanju v skupnost. Sodelovanje je namenjeno tudi različnim društvom upokojencev, zavodom, domovom upokojencev in drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z zaščito in pravicami starejših. Prakso izvajajo strokovnjaki (pravniki, psihologi, socialni delavci, socialni pedagogi in drugi sorodni poklici), zaposleni v nevladni organizaciji Služba za podporo žrtvam in pričam (https://pzs.hr/en).

Časovni okvir za izvedbo dobre prakse
To prakso izvaja neprekinjeno že tri leta in ne kaže nobenih znakov sprememb. Delavnice za starejše se organizirajo tedensko (vsaj dvakrat na teden v vsaki regiji), s prakso pa se v vsaki regiji izvedeta vsaj dve predavanji o pravnih vprašanjih na leto. Poleg rekreacijskih dejavnosti se vsakodnevno zagotavlja brezplačno pravno svetovanje, pomoč pri pisanju različnih pisem, starejše spremljajo v različne ustanove, nudijo jim čustveno podporo in brezplačno psihološko pomoč.

Tip udeležencev, ki jih podpira dobra praksa
Praksa je v prvi vrsti namenjena starejšim, nato pa tudi vsem, ki neposredno delajo z njimi. Strokovnjaki, ki izvajajo to prakso, so zaposleni v združenju in prostovoljci, ki so se predhodno usposobili za delo s starejšimi. Zaposleni v združenju se nenehno udeležujejo različnih usposabljanj, povezanih z delom s starejšimi.

Viri, uporabljeni kot del dobre prakse
V okviru izvajanja prakse se natisnejo različni promocijski materiali, kot so brošure, vrečke, letaki, pisalne podlage in plakati, ki se razdelijo starejšim. Takšno gradivo se pošlje tudi predstavnikom lokalne skupnosti, regije, mest in občin, da bi promovirali socialne storitve in samo prakso.
 
Brošura (v hrvaščini) – https://pzs.hr/wp-content/uploads/2022/11/Edukativno-informativni-materijal_.pdf
Namen in cilji dobre prakse
Splošni cilj prakse je širitev socialnih storitev v skupnosti za starejše, da bi podprli deinstitucionalizacijo in aktivno vključevanje starejših v družbo s storitvami, inovativnimi modeli vključevanja s ciljem aktivnega sodelovanja v skupnosti, izobraževanjem in delavnicami. Posebni cilji prakse so dostopnost pravnih in psiholoških storitev na podeželju in v manjših mestih. Izboljšanje kakovosti življenja starejših z aktivnejšim vključevanjem v skupnost – RE(integracija) z inovativnim komunikacijskim modelom “Mobilna storitev na domu” za povečanje stopnje varnosti pri daljšem bivanju na lastnem domu.
 
Dokazila, zakaj primer velja za primer dobre prakse
Zabeležili so zelo veliko število zadovoljnih uporabnikov, ki z leti vse več uporabljajo omenjene storitve. Kot sami poudarjajo, je zanje zelo pomembno tudi izobraževanje v zvezi z uresničevanjem nekaterih pravic starejših ter pravni nasveti, ki jih lahko prejmejo od strokovnjakov, vključenih v izvajanje te prakse. Poleg tega je zanje zelo pomembna dostopnost individualnih pravnih in psiholoških storitev na podeželju in v manjših mestih. Ta dobra praksa spodbuja osveščanje in ozaveščanje državljanov ter predstavnikov organov javnega prava in organizacij civilne družbe o pravni podpori uporabnikom, pravnem sistemu, praksah in možnostih za doseganje omenjene podpore; pojavi se novo število uporabnikov, s sodelovalnimi in partnerskimi odnosi se povečajo informacije o socialnih pravicah in storitvah.

3 uporabljena ključna načela
1. Pravna in psihološka podpora
2. Medgeneracijsko sodelovanje
3. Celostno dobro počutje


Dodatne izkušnje, ki jih lahko pridobimo iz primera
Učinek in dolgoročni učinki te dobre prakse so zagotavljanje regionalne enotnosti izvajanja dejavnosti in projektov za zmanjševanje revščine in socialne izključenosti v Republiki Hrvaški ter večja dostopnost storitev na manj razvitih območjih. Poleg tega ta dobra praksa vpliva na zmanjšanje števila pravnih težav starejših in zmanjšuje pritisk na zaposlene v enotah lokalne samouprave, ki opravljajo nekatere naloge na področju socialnega varstva.

Druge informacije
V zadnjih treh letih je bilo v različne dejavnosti te prakse vključenih več kot 400 starejših oseb, ki so z zagotavljanjem stalnega zagotavljanja pravne pomoči prek pisarn v štirih regijah posredno ali neposredno prejeli več kot 1 000 različnih storitev. Več kot 100 uporabnikov je bilo deležnih psiholoških storitev, organiziranih pa je bilo tudi več kot 20 različnih izobraževanj in delavnic. Vzpostavljen je bil sistem “Halo pomoč na domu”, z nakupom 18 mobilnih pametnih telefonov pa je bilo zagotovljeno 24-urno spremljanje starejših občanov. Za starejše je bil izdelan priročnik v digitalni in papirni obliki, da so lahko prejeli različne informacije pravne narave ali praktične nasvete nutricionistov, motivatorjev itd.

Država: Hrvaška